Očesne bolezni
KATARAKTA
Siva mrena ali katarakta je očesna bolezen, pri kateri postane očesna leča motna. Ker leča postane motna, prepušča manj svetlobe, to pa povzroči slabšanje vida. Dejavnikov, ki jo povzročajo je več, najpogostejši pa je staranje. Ponavadi očesna leča porumeni, postane rjava ali sivkasta zaradi strjevanja beljakovin, kar spremeni njeno prosojnost. V primeru motne očesne leče svetloba slabše prehaja preko nje in se na leči tudi nepravilno uklanja, posledica tega pa je nejasen vid.
Siva mrena je progresivno obolenje, ki običajno napreduje počasi. Glavni simptomi so poslabšan barvni vid, izguba kontrasta, bleščanje, potreba po čedalje večji osvetlitvi ter težave pri razločevanju temnomodre in črne barve. Kasneje se pojavi zamegljen vid. Siva mreno težko opazimo, saj šele zamotnitev sprednjega dela leče pokaže belkasto sled. Siva mrena ne boli, lahko pa povzroči oteklost očesne leče in zvišan tlak v očeh, kar postane boleče.
Katarakta je nepopravljiva, tako da je vid mogoče povrniti le z operativno odstranitvijo zamotnjenih očesnih leč in njihovo nadomestitvijo z umetnimi. Ker se umetna leča ne more prilagajati, mora bolnik po operaciji, dodatno uporabljati tudi očala za branje. Pri operacijah sive mrene je značilen minimalno invaziven pristop. Operacija sive mrene je v razvitem svetu eden najpogosteje izvajanih operativnih posegov v oftalmologiji in medicini nasploh.
GLAVKOM
Zelena mrena ali glavkom je očesna bolezen, ki prizadene očesni živec. Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča očesni pritisk. Povišan očesni tlak pa povzroči postopno poslabšanje vida.
Poznamo tri tipe glavkoma:
• akutni glavkom: očesni tlak raste zelo hitro, spremlja pa ga huda bolečina v očeh. Pojavljata se rdečina in solzenje, vid se zelo hitro slabša. Akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega zdravnika, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida.
• kronični glavkom: poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida.
• sekundarni glavkom: nastane kot posledica poškodbe, vnetja, tumorja ali sladkorne bolezni.
Skupine z večjim tveganjem, da zbolijo z glavkomom so ljudje po 40 letu z dioptrijo, sladkorni bolniki in tisti, pri katerih je glavkom že prisoten v družini. Najpogostejši simptomi so solzne, boleče oči, zamegljen pogled, občasni glavoboli, pordele oči, razširjene zenice in videnje sija okrog luči.
Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in ga izvajajo oftalmologi. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči, sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. Cilj zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika.
Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka. Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se uporabljajo kapljice, ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat dnevno. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi laserski in kirurški posegi, kadar kapljice ne zadostujejo.
